Opozorilo: tega prispevka ne priporočamo brati lačnim.
Eni pravijo: »Načrt? Ma, samo nekaj na hitro bomo pojedli.«
Drugi se le nasmehnejo.
Ker se na Cresu tisti »na hitro« pogosto konča s hobotnico, jagnjetino in sladico.
Resnica je namreč takšna: na Cresu načrt za hiter obrok običajno zdrži le do prvega večera.
Najlepši del dopusta je, da vam ni treba razmišljati, kaj boste kuhali. Še lepše pa je, ko večerjo pripravi nekdo drug, vi pa se le usedete, naročite pijačo in uživate.
V kampu Kovačine imamo za to dva zelo dobra razloga.
Na večerih Grill Party, medtem ko morje rahlo šumi le nekaj metrov stran, Duo Simply Acoustic pa ustvarja popolno glasbeno kuliso, z žara dišijo čevapčiči, klobase, sveži lignji, sardele in skuše. Vonj po žaru in razgled na morje sta kombinacija, ki se ji je res težko upreti.
Ko pa pride na vrsto Gulaš Party, vzdušje dodatno ogreje DJ, iz kuhinje pa diši po dveh pravih favoritih – bogatem govejem golažu, ki se ure in ure počasi kuha, ter brodetu iz lignjev s polento, eni tistih jedi, zaradi katerih pozabite fotografirati krožnik, preden naredite prvi grižljaj.
In ja … kar pogumno si privoščite še eno porcijo. Na dopustu ste. Nihče vas ne bo obsojal.
Če mislite, da je burger pač le burger, vas bo Cres hitro prepričal o nasprotnem.
Jagnječji burger je postal pravi hit tudi zunaj otoka, saj združuje najboljše iz tradicionalne creške jagnjetine in sodobne kuhinje. Ko ga boste enkrat poskusili, obstaja resna nevarnost, da bodo običajni burgerji doma postali … no, preprosto običajni.
Ste opazili, da so parcele v kampu obdane z oljkami?
No, te oljke tam niso le za popolno senco.
Iz njihovih plodov pridelujemo lastno ekstra deviško oljčno olje, ki ga lahko poskusite med dopustom ali pa kupite v naši trgovini in odnesete domov.
Zelo verjetno je torej, da ste ves teden spali pod drevesom, katerega olje na koncu pristane na vaši solati.
To je tisti pravi »nični kilometer«. Ali pa kar nekaj metrov.
V kampu boste našli tudi trgovino edine sirarne na otoku Cresu.
Nagrajeni kozji siri nastajajo prav tukaj, številni gosti pa pravijo, da so prišli kupit le en košček za poskus … ven pa odkorakali s polno vrečko.
Ne trdimo, da se bo to zgodilo tudi vam.
Vseeno pa za vsak slučaj sprostite nekaj prostora v prtljažniku.
Če ste v kampu v sredo, ne načrtujte večerje prezgodaj.
Na dogodku Local Experience Day se zberejo lokalni pridelovalci s svojimi dobrotami, nastopi klapa Burin, celoten kamp pa zadiši po Cresu. Na stojnicah boste našli domača ekstra deviška oljčna olja, med s creških pašnikov ter marmelade v najbolj zanimivih kombinacijah – od fig, granatnih jabolk in oljk pa vse do nepričakovanih kombinacij, ki vas bodo prijetno presenetile. Tu je še veliko drugih otoških izdelkov, ki skozi okuse čudovito pripovedujejo zgodbo o Cresu.
Na stojnici vas čaka tudi znana sladica Margareta.
Le majhen nasvet: ne odpravite se tja le po »samo en kos peciva«. To se še nikomur ni izšlo. Ker ko Cres kuha in peče, gre dieta na dopust.
Kako sveža je riba v kampu?
Povejmo takole:
Luka iz Valuna v ribarnici 100 Amerika prodaja ribe, ki jih je ulovil sam. Krajše poti od morja do krožnika enostavno ni.
Če ste si kdaj želeli speči ribo, ki ni prepotovala na stotine kilometrov, ste na pravem mestu.
Zakaj boste na Cresu pozabili šteti kalorije (in vam ne bo žal)? Seveda se kulinarična zgodba ne konča na vratih kampa. Ko boste želeli raziskati okuse otoka, se odpravite proti majhnim creškim krajem in konobam. Tukaj vas čakajo tradicionalna creška jagnjetina, sveže ulovljene ribe in domači recepti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Prav tisti majhni, skriti kotički pogosto skrivajo največja kulinarična presenečenja.
A bodimo iskreni …
Zelo verjetno je, da se boste po celodnevnem plavanju, sprehajanju in sončenju preprosto vrnili v kamp in rekli:
»Ma, dajte mi kar spet tisto hobotnico.«
Ker nekaterih okusov preprosto ni dovolj poskusiti le enkrat. Zato ne bodite presenečeni, če boste namesto enega krožnika naročili še drugega, namesto ene steklenice oljčnega olja domov odnesli dve … ter si za sladico namesto sedmih dni zaželeli ostati kar štirinajst – in to v najbolj okusnem kampu Kovačine.
