Obstaja letni čas, v katerem otok Cres preprosto zacveti kot živa razglednica. In ne le vizualno, temveč kot tiha eksplozija – ko zrak diši po žajblju in smilju, ko te sonce ravno prav greje in ko se ti zdi, da bi bilo škoda preživeti dan sede.
Če ste tip človeka, ki »dopusta« ne dojema kot 7-urno ležanje na plaži (ali pa vsaj tega ne želi početi vsak dan), vam Cres spomladi ponuja nekaj posebnega: aktiven oddih, ki napolni baterije na način, ki ga noben wellness ne more kopirati.
Morda boste v nekem trenutku spoznali, da ste se pravzaprav odpravili le na »kratek sprehod« … in končali tri ure pozneje nekje nad morjem, z vetrom v laseh in vprašanjem: kako smo prišli do sem? Odgovor je preprost – creške poti.
In to ne katere koli. Tukaj vas vsaka povleče malo dlje, kot ste načrtovali. Odpravite se zaradi razgleda, nadaljujete zaradi miru in ostanete, ker vam preprosto ni do tega, da bi se vrnili.











